Detalji predmeta

• Stanje Polovno

Jezikslovenski
VirČasopis za kritiko znanosti
Leto1980
Številčenjeletnik 8, številka 41/42
VsebinaDružbene vede Komuniciranje Politična ekonomija komunikologija
ZaložnikŠtudentska založba
IzvorNarodna in univerzitetna knjižnica
Pravicepravice pridržane
URNURN:NBN:SI:doc-NQ4R0AMB
COBISS ID672783
Objavljeno:24.03.2010
SGČ 92/II 263332

26332
Časopis
za
kritiko
znanosti
Karl Marx: Kapital I;
Prvo, drugo in tretje
30glavje/K zgodovini
kritike politične eko-
nomije/Polemika ob
novem prevodu »Ka-
pitala«
41,42/1980
UDK 3
1
časopis za kritiko znanosti številka 41-42
1980
VIII. LETNIK
IZDAJATA:
Univerzitetni konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubljana in
Maribor
Revijo sofinancirata Kulturna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost
Slovenije.
izdajateljski svet:
dr. Andrej Kirn, Tomaž Krašovec, Zdravko Kravanja, Franci Pivec (predsednik),
Rudi Podgornik, Marjan Pungartnik, Ivo Soče.
UREDNIŠTVO:
Srečo Kirn, Pavel Gantar (glavni in odgovorni urednik), Tomaž Mastnak, Diana
Sivec, Leo Šešerko, Nada Špolar—Kirn, Peter Wieser, Pavle Zgaga.
UREDNIŠTVO:
Trg osvoboditve 1 /II, 61000 Ljubljana, tel. 21-280
NAROČNINA:
Cena enojne številke 20 din; cena dvojne številke 30 din.
Celoletna naročnina 70 din (za šole, knjižnice in posameznike), 150 din za
institucije.
Številka žiro računa: 50100-678-47303, za ČASOPIS ZSMS, UK, Predsedstvo,
Ljubljana, Trg osvoboditve 1 /II
Po mnenju Sekretariata za informacije, IS Skupščine SR Slovenije je ČASOPIS
po sklepu štč 421-1/72 oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
TISK:
SIMIČ ZORAN
Stara Ježica 9
61000 Ljubljana
VSEBINA
Kritika politične ekonomije
UVOD.................................... 5
PRVO POGLAVJE
Blago in denar............................... 9
DRUGO POGLAVJE
Menjalni proces............................... 45
TRETKE POGLAVJE
Denar in blagovna cirkulacija........................ 53
Aktualnost kritike politične ekonomije................... 91
Lev Kreft: K nastanku kritike politične ekonomije.....
Leo Šešerko: Teoretsko in terminološko razmerje Marxovega
»Kapitala« do Heglove logike....................» . . 99
Tomaž Mastnak: Strašilo Heglovstva in novi prevod Kapitala........ 107
Pogovor s prof. dr. Božidarjem Debenjakom o aktualnosti
prevajanja »Kapitala« ........................... 113
Polemika ob novem prevodu »Kapitala«.................. 155
Gojko Jovanovič: Truplo na Ekonomski fakulteti.............. 197
Sinopsisi ................................... 201
5
UVOD
Pričujoča številka je prva od več številk, ki jih Časopis za kritiko znanosti
posveča Marxovemu „Kapitalu" oz. kritiki politične ekonomije. Z njo je
povezano razumevanje današnje svetovne ekonomske krize, političnih, „kultur-
nih" itd. sprememb, ki so z njo zvezane; hkrati pa samozavedanje historično
materialistične teorije. Danes je videti neodločeno vprašanje, kakšen prevod
Marxovega „Kapitala" moramo in moremo imeti v slovenskem jeziku. Izdaja iz
leta 1961 je v bistvenem zastarela in neprimerna za tisk, ker je svojo nalogo že
izpolnila. Uredništvo Časopisa za kritiko znanosti je odločeno, da se bo borilo za
znanstveno neoporečno izdajo, tudi če bi jo izdalo v neprimerni knjigotrški
obliki, se pravi po delih oz. manjših zvezkih, če popularna izdaja ne bo ustrezala
danes doseženemu strokovnemu kriteriju.
Kot prazno fantazijo in nerazumevanje historičnega materializma zavračamo
izmislek, da je potrebno narediti najprej terminološko dokončno dovršeni
prevod „Kapitala", medtem pa mirno razpečevati stari neustrezni tekst, ker je v
umisleku predpostavljeno, da bi lahko v teoriji obstajalo nekaj povsem
dovršenega, nek božanski prevod, ali kot bi rekel Hegel, misli boga pred
nastankom sveta. Prva tri poglavja „Kapitala", ki jih objavljamo v povsem
eovem prevodu, ki ni naslonjen niti na prevod iz leta 1961, niti na prevod, ki
leži v arhivu Cankarjeve založbe, in ki bi naj izšel v naslednjem letu, so
natisnjena zato, da bo mogoča razprava o teoretskem nivoju prevoda, ki je
danes že mogoč in ki je v dejanski teoriji zato tudi minimalni kriterij, od
katerega naprej je mogoče iti, pod katerega pa ni mogoče pasti, če nočemo
zapustiti terena teorije. Nasprotniki novega prevoda so pogosto trdili, da o njem
ni mogoče razpravljati, ker ni dostopen. Prvih treh poglavij tu ne objavljamo
zaradi iluzije, da se bodo razmerja spremenila zato, ker je fantom zdaj vsem na
očeh. Marxov „Kapital" je bil že v svojem zasnutku polemičen spis, naj je še
toliko piscev na to pozabilo. Če ga objavljamo tu ali kje drugje, nam gre za to,
da postane predmet teoretske razprave, ne pa zadnja beseda, ki jo je mogoče
reči.
Posebna težava, ki je povezana z Marxovo kritiko politične ekonomije, je njena
razumljivost izključno kot celote. Celota pa ni prva knjiga „Kapitala", ki jo je
Marx sam izdal, ampak so to vsaj vse tri knjige skupaj s teorijami o presežni
vrednosti. Izdaja prve knjige je zato le prvi korak k novemu prevodu in v toliko
prav tako nezaključena. In vendar ima tisk prvih treh poglavij utemeljenost
najprej v tem, da postane nov prevod dostopen „javnosti", nadalje pa tudi v
tem, da je prvo poglavje „Kapitala": najpomembnejše, kolikor je sploh mogoče
govoriti o tem, da je kakšno poglavje posebej pomembno, ker je s tem že
napačno implicirana nepomembnost nekih drugih poglavij. Poleg tega pa danes
straši neka interpretacija „Kapitala", za katere popularizacijo ima posebne
zasluge Louis Althusser, čeprav ni njegovo odkritje, da je namreč treba začeti
branje s petim in ne s prvim poglavjem. Slabo skrit cilj te interpretacije je
izbrisanje revolucionarnega značaja kritike politične ekonomije. Če torej
začenjamo objavljanje s tistim začetkom, ki ga je kot začetek postavil sam
pisec, potem imamo za to teoretske razloge.
Terminološka problematika in terminološke rešitve pa imajo seveda tudi ta
pomen, da omogočajo diagnosticiranje kake teorije, kadar ji resnica o lastni
teoretski poziciji ne gre rada z jezika. Molči lahko npr. o razrednem boju in
6
ignorira še kako drugo vprašanje, toda kako govori o tistem, kar npr. ponavlja, s
kakšnimi termini in v kakšnem stilu, to razodeva njena stališča tudi v
vprašanjih, o katerih molči. Zato je zasluga polemike o novi izdaji „Kapitala" v
Delu, ki jo tu ponatiskujemo, da postane dostopno študijsko gradivo, da je
razodela vulgarnoekonomske pozicije zagovornikov ponatisa prve izdaje prve
knjige „Kapitala" v slovenskem jeziku, ki so v veliki meri celo izrecno nasprotne
stališčem prevajalcev same prve izdaje. Zagovorniki ponatisa so bili seveda
največkrat, kadar ni šlo za zavestno sprenevedanje, naivno prepričani, da stojijo
na teoretskih pozicijah prvega prevoda, že s tem, če zahtevajo njegovo nadaljnje
razpečevanje. Če polemiko ponatiskujemo, potem nam gre za raziskovanje
konteksta kritike politične ekonomije zdaj in tu, kajti samo z razjasnitvijo
njegovega značaja lahko kritika politične ekonomije pojasni svojo lastno
vsebino in svoj kritičen in revolucionaren značaj. Zato se tudi ne more umakniti
na tla edino prave teorije, ni ne hermetična in ne hermenevtična znanost, in naj
se še tako zdi, da bi bilo najbolje čimprej pozabiti nekatere razprave o novem
prevodu „Kapitala", j ili bo mogoče pozabiti šele, ko bo kritika politične
ekonomije ustvarila teoretske pogoje za njihovo pozabo, torej ko jih bo
teoretsko, argumentirano, pokopala.
Naj je vulgarna ekonomija in vulgarna filozofija navzela danes še tako drugačne
forme od tistih, ki jih je imela v času nastanka „Kapitala", tudi če poskuša
različne simbioze ali se preprosto zapira v ignoranco, njeno razmerje do
temeljnih kategorij kritike politične ekonomije razodeva njeno bistvo in je zato
neogibno predmet kritike.
K temu še spada, da nikjer v Marxovih tekstih pred „Kapitalom" ni mogoče
najti ključa za njegovo utemeljitev materializma. Če je temeljna razlika do
Feuerbachovega materializma, da tu iz nasprotij nebes ne stopamo na zemljo,
ampak stopamo iz nasprotij zemlje v nebo, potem obrat ni v tem, da izhajamo
iz tal, temveč da ta tla sama pojasnimo kot družbena razmerja v blagovni formi.
Zato proti danes razširjeni modi, da družbena razmerja kakorkoli oz. čisto
poljubno pojasnjujejo in to že jemljejo za kvintesenco in celo dovršitev
historičnega materializma, pokažemo, da je mogoče jedro Marxovega in
Engelsovega materializma pojasniti samo z njuno kritiko politične ekonomije v
celoti oz. z razumevanjem njene aktualnosti.
Leo Šešerko
7
Da bi prevedli takšno knjigo, ne zadošča samo dobro poznavanje nemškega knjižnega
jezika. Marx rad uporablja vsakdanje izraze in narečne rečenice; kuje nove besede, pojasnila
jemlje iz sleherne panoge znanosti, namige iz književnosti v ducat jezikih; da bi ga razumel,
moraš dejansko biti mojster govorjenega in pisanega nemškega jezika in moraš tudi kaj
vedeti o nemškem načinu življenja.
Vzemimo primer. Ko so oxfordski študenti v četvercu veslali čez Doverski kanal, je bilo v
časopisih poročilo, da je eden od njih „caught a crab" (zajel z veslom pregloboko in s tem
izgubil takt; dobesedno „ujel raka"). Londonski dopisnik Kölnische Zeitung je to vzel
dobesedno in zvesto poročal svojemu listu, da ,,se je rak spopadel z veslom enega od
studentov/4. Če možak, ki že leta živi sredi Londona, zamore zagrešiti takšen smešen spodr-
sljaj, brž ko zadene na termine z nekega njemu neznanega področja, kaj pa naj potem priča-
kujemo od nekoga, ki ima le borno poznavanje knjižne nemščine, pa se poloti, da bo naj-
težje prevedljivega nemškega pisca prestavil v drug jezik? In res bomo videli, da je g. Broad-
house izredno spreten v „lovljenju rakov".
Ampak za to se terja še nekaj več. Marx je eden najsilnejših piscev našega asa, eden tistih,
ki se izražajo najbolj pregnantno in jedrnato. Da bi ga prav posnel, moraš biti mojster ne le
nemškega, temveč tudi angleškega jezika. A najsitudi je g. Broadhouse očitno mož z upo-
števanja vrednimi žurnalističnimi sposobnostmi, obvlada le toliko angleščine, kar je gre w
okvire konvencionalne litararne respektabilnosti. Tu je okreten; ampak ta vrsta angleščin