Detalji predmeta

• Stanje Polovno

Аутор - особа Герланц, Богомил, 1901-1992
Наслов Slovenske ljudske knjižnice / Bogomil Gerlanc
Врста грађе књига
Језик словеначки
Година 1955
Издавање и производња Ljubljana : Društvo bibliotekarjev Slovenije, 1955 (Ljubljana : Slovenski poročevalec)
Физички опис 71 str. : tabele ; 23 cm
Напомене Tiraž 1.000
Predgovor / Društvo bibliotekarjev Slovenije: str. 3
Bibliografija: str. 70
Summary.
Предметне одреднице Narodne biblioteke -- Slovenija
Gerlanc Bogomil, publicist in urednik, bibliograf in prevajalec, r. 27. dec. 1901 na Kontovelu pri Trstu. Oče Josip, kmet-delavec, mati Josipina Danev. Osn. š. in pripravnico obiskoval doma, nemško realko v Trstu, šolanje zaradi vojnih razmer prekinil in nadaljeval na slov. učitelj., ki se je v Trst preselilo iz Gor. (1917). 1919 odšel v Mrb in tu maturiral (1922). Kot učitelj je služboval na osn. in mešč. š. (Petrovče, Jesenice, Laško, Celje). Po okupaciji odšel v Kočevje, se zaposlil v gozdarsko-upravni službi in bil za tolmača za it. in nemščino (pri Milizia forestale in pri Kočevarjih). V NOB aktivno sodeloval od 1941, ko so Kočevsko zasedli Nemci, odšel v ilegalo. Tu opravljal vrsto prosvetnih in šolskih funkcij; najprej referent in nadzornik v Ribniškem okrožju, zunanji član Znanstvenega inštituta (zbiral gradivo in dokumente, kako so otroci preživljali okupacijo, internacijo in sodelovanje z OF; gradivo je bilo večkrat objavljeno že med vojno, po vojni pa v posebnih izdajah in tudi preko radia, tudi v inozemstvu), od julija do sept. 1944 predaval slov. v il. pedagoškem teč. na osvobojenem ozemlju, pri 2. bil preds. izpraš. komisije. Načelnik odd. za ljudsko prosveto pri odseku za prosveto SNOS je postal sept. 1944 in to ostal do 1946 v okviru ministrstva za prosveto. Tudi je po vojni pomagal organizirati prosvetno delo in šolstvo v celjskem okrožju. Od 1947–1955 je delal v uredništvih slov. založb (Slovenski knjižni zavod, Državna založba Slovenije, Kmečka knjiga). Potem je bil od 1955 do upokojitve (1965) strokovni tajnik odbora za založništvo, knjigarstvo in tisk na Trgovinski zbornici LRS. Tu sestavil Posebne uzance za knjigotrštvo (sprejete 1958). Od 1968 je honorarni urednik pri Mladinski knjigi in skrbi za učbenike osn. in sred. š. ter nekatere druge knjižne zbirke (Moja knjižnica, Monumenta litterarum slovenicarum). V kulturnih in levičarskih političnih organizacijah je začel sodelovati že v dijaških letih; v Mrbu je bil preds. združenja srednješolcev do razpustitve (1921), v Celju je organiziral in bil prvi preds. Slovenskega društva (1936–39). Sicer pa je še deloval kot knjižničar, pevovodja, organizator večjih kulturnih prireditev in razstav tiska in likovnih stvaritev (v okviru Celjskega kulturnega tedna in drugače). 1944 je izdelal načrt za organizacijo ljudskih knjižnic v Sji ter 1945 pripravil predlog zakona. Jan. 1945 je predlagal SNOS uzakonitev kulturnega praznika – Prešernov dan. Po vojni pa je poleg uredn. poslov posebej proučeval zgodovino slov. založništva, tiska in knjigotrštva ter se posvečal bibliografskemu delu. S svojimi prispevki je pred vojno sodeloval v listih: Nova doba (Celje), Mariborski večer, Jutro. Po vojni pa: SPor, LdP, PDk, Celjski tednik, Delo, Tov, Slovenski knjižni trg (soustanovitelj in urednik), Knjiga, SR, JiS, NRazgl, SE, SMI, Sodobna pota, Arhitekt, Zbori, Knjižnica, prav tako pa še v Celjskem zborniku, v EJ, Priročnem leksikonu SKZ, SBL, SSJ. Urednik ali sourednik je bil pri: NZ, Vestnik Trgovinske zbornice SRS, Knjiga, posebej pa velja omeniti njegovo sourejevanje čitank in beril za osn. in strok. š. za SRS, Slovensko primorje in Porabje. Od 1972–74 je z uredniškim odborom pripravil novo izdajo beril za 1.–5. razred osn. š. Uredil je dalje, ali sodeloval, ali skrbel za izdajo ali napisal uvodni članek pri vrsti priložnostnih tiskov, tako: Celjski .kulturni teden (izdaje za 1938, 1939, 1940), Prešernov dan – naš kulturni praznik (1946, 2 izd.; tudi srbohrv. izd.), 27. april–1. maj (Lj. 1946), Maksim Gorki (Lj. 1946; 2 izd.), Naš državni praznik (1946); Ivan Cankar – glasnik naših dni (1946); 30-letnica velike socialistične oktobrske revolucije (1947); Pet let slov. založništva v novi Jsli (1950); Cvetnik naše reformacijske misli (1951; 2 izd.); Mladi rod Kočevske proti okupatorju (1953); Slovenske ljudske knjižnice (Lj. 1955); Kočevsko (Kočevje 1956); letna Poročila Trgovinske zbornice za LRS (1957–61); Albert Sirk [katalog razstave] (Piran 1972). Od 1961 dalje pa je bodisi napisal, bodisi izbral ali uredil naslednje knjige: Bevkova knjiga (1970, dopolnj. ponat. 1972) z Bevkovo bibliografijo; 80-letnica pevskega društva »Danica« na Kontovelu (1969); Tisk slov. knjige na Primorskem I (Trst 1969, dopolnj. ponat. iz JKol); Naši besedniki – priročnik z orisi in slikami (1975); F. Levstik, Martin Krpan; F. Levstik, Otroške pesmi; F. S. Finžgar, Leta moje mladosti; več drugih zvezkov v zbirki Moja knjižnica in Zlata knjiga (predvsem Bevkova dela); Pesem borb in zmag (1964), dalje: Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica – faksimile; Ivan Cankar v sliki in besedi (1. zv. zbirke Obrazi) 1976, ponat. 1977 (2. dop. izd. 1978). Zasnoval in ur. je Valvasorjevo Slavo (po Ruplovem Valvasorjevem berilu) 1977 (2 nat., nova izd. 1978); pripr. novo izd. Župančičevih Mladih potov (1978). Poskrbel za izdajo Pisanic, Alasijevega Vocabolaria itd. Nadalje je sestavil tudi vrsto bibliografij, tako tiskanih v posameznih zbornikih kakor tudi samostojno: Bibliografija uglasbenih del O. Zupančiča (1947–49), Bibliografija založbe Mladinska knjiga za 1945–1965 (1967) v sodel. z Nado Prašelj ter njeno nadaljevanje Bibliografija MK za 1966–1970 (1971) in 1971–77 (1978). Pri DZS je izšla Bibliografija Antona Sovreta (1970). Za ves slov. knjižni trg je uredil Kataloge slovenskih knjig po stanju v prodaji za leto 1961, 1964 in 1968. Za svoje delo je prejel večje število priznanj in odlikovanj; tako priznanje SNOS za spise otrok v osvobodilnem boju (1944), Prešernov dan, častno spominsko matrico Janeza Kranjca za sodelovanje pri partizanskem Pavlini (1977), Čopovo diplomo (za zasluge pri razvoju in dvigu knjižničarstva na Slovenskem (1974), kipec Franceta Bevka (za izredne dosežke v uredniškem delu podarila Mladinska knjiga 1975). Odlikovan je bil z medaljo zaslug za narod (1947), redom bratstva in enotnosti (1951), redom zaslug za narod s srebrnimi žarki (1972), Žagarjevo nagrado (1976; de iure podeljena, a preklicana).

Prim.: SB 1945 –; Martin Žnideršič, Po dvajsetih letih, Knjiga '65, št. 3; Iztok Ilich, Petindvajsetletnica založniškega dela in (mimogrede) tudi 70-letnica življenja B-a G-a, Knjiga '72, 1/2, 7–11 s sl.; Rado Bordon, življenje posvečeno ljubezni do naroda in njegove kulture, PDk 1972 (9. jan.); Vlado Novak, Ob 70-letnici nekdanjega Celjana, Novi tednik (Celje), 1972 (20. jan.); SB 1945 –; Dan 1973, 2, 7–8 s sl.; Munda, Bibliografija izdaj DZS I–III; Znamenje 1978, 1, 35–9; osebni podatki.